Toplo in sončno vreme, druženje in rekreacija, pa tudi obujanje zgodovinskega spomina na strahote vojne, ki žal ponovno pretresajo svet, okrepčila na poti, na cilju pa jota s klobaso in kozarec domačega brestovskega je letos privabilo na tradicionalni 27. pohod Po poteh soške fronte kar prek 320 ljudi. Prišli so od blizu in daleč, celo avtobus navdušenih upokojencev se jim je pridružil iz cele Slovenije.  

15-kilometrov dolga pot je v organizaciji turističnega društva Brest pohodnike najprej vodila proti Cerovljam, kjer so nas pogostili zamejski prijatelji iz društva Cerovlje Mavhinje. Nato smo se povzpeli na Grmado, 323 metrov visok hrib. Od tam smo pot nadaljevali  na Kohišče, priljubljeno destinacijo s te in one strani meje, kjer je lepo urejeno posestvo in ki ga je mogoče osvojiti na prav tako tradicionalnem pohodu vsako leto maja. Naslednji postanek je bil v Medji vasi, nato pa smo se spustili v dolino proti Brestovici.

Letošnji pohod so s prikazom vojaškega vsakdana še posebej obogatili člani zgodovinskega društva IR 17. Pred nekdanjo brestovsko šolo nas je poleg odlične enolončnice pričakal program – neke vrste ponazoritev avstro-ogrskega vojaškega utripa. Četa vojakov v avtentičnih uniformah iz prve svetovne vojne, konkretno iz 17. pehotnega pešpolka, ki so ga imenovali tudi »Kranjski Janezi«, je primarširala na prizorišče, se namestila, odložila nahrbtnike in puške, zakurila ogenj, si na njem spekla klobase ter se okrepčala …

 »Ko prihajaš iz pozabljene preteklosti, lahko postaneš most povezovanja med vsemi drugimi, in prav to je naš namen. Naše društvo ne obuja vojne, ampak smo tu zato, da ohranjamo vojaški zgodovinski spomin,« je povedal predsednik društva in poveljnik ponazoritvene skupine Marko Negrieski.

Mnogi dedje in pradedje Slovenk in Slovencev so bili vojaki Avstro-Ogrske, tudi v tistih najbolj krvavih bitkah, ko so leta 1914 šli na rusko bojišče Galicijo, kasneje na soško fronto in tirolsko fronto. Kraško bojišče velja za enega najbolj krvavih bojišč prve svetovne vojne. Omeniti velja, da je bila Brestovica 24. in 25. maja 1917 tarča bombnega napada in ob tem skoraj v celoti porušena. Iz italijanskih zgodovinskih vojaških dnevnikov lahko razberemo, da so ga označili za prvo vojaško letalsko bombardiranje.

Naj se nikoli več ne ponovi, ne na naših tleh, pa tudi  povsod drugod po svetu, kot si želimo vsi, ki v srcu dobro mislimo. Naj v svetu končno prevlada mir!

Marjana Lavrič – za turistično društvo Brest

Slaba vremenska napoved nas ni odvrnila od namena, da izpeljemo naš pohod. Da sreča spremlja pogumne, se je tokrat izkazalo tako, da nas je obiskalo blizu 180 pohodnikov, ki smo jih popeljali po sledeh velike vojne pred več kot stoletjem. Odpravili smo se po razmočeni, od hudournikov razriti in blatni poti proti Cerovljam. Dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje z društvom Cerovlje Mavhinje se odraža tudi na tej prireditvi, kjer njihovi člani vsako leto postavijo postajo z okrepčili.

Po krajšem postanku smo pot nadaljevali na Grmado, 323 metrov visok hrib, ki je bil nepremagljiva ovira za italijansko vojsko, ki je hotela zavzeti Trst.Pohod je vodil izkušeni zgodovinar g. Mitja Juren iz Sovodenj, ki je odličen poznavalec zgodovine 1. svetovne vojne. Na vrhu Grmade nam je pripravil predavanje o pomembnejših dogodkih v času obleganja Grmade. Med drugim tudi, da je bila Brestovica 24. in 25. maja 1917 tarča bombnega napada in ob tem skoraj v celoti porušena. Dogodek v italijanskih zgodovinskih vojaških dnevnikih šteje kot prvo vojaško letalsko bombardiranje.

Naslednja postaja je bila Kohišče, kamor so pohodniki prispeli po dobrih dveh urah hoda. Družba Posestvo Kohišče s.r.l. je območje nekdanjega pastirskega zaselka zelo lepo uredila. Preko 500 metrov na novo sezidanih kraških zidov v tehniki suhe gradnje daje območju čudovito kuliso lepo urejene kraške krajine. Da pa se posestvo ne bi zarastlo, skrbi ducat oslov, ki neumorno delajo.

Zadnja postaja pred ciljem je v Medji vasi. Nekaj lepo urejenih oljčnikov s pogledom na morje ter pašnikov z govedom govori o dejavnosti vaščanov, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. V vasi je le 18 hišnih številk, skozi leto pa se zvrstijo štiri osmice in dva kmečka turizma!

Na cilju 15-kilometrskega pohoda je utrujene pohodnike pričakala tradicionalna jota s klobaso in kozarec brestovskega terana. Pogovor pa je že nanesel na prihodnjo Špargeljado , ki bo v Brestovici 7. aprila 2024.

Če smo na lanskem pohodu hodili po požgani in v celoti goli pokrajini, je bila slika na tokratnem popolnoma drugačna. Narava se trudi obnoviti požgano pokrajino, zato se je območje pošteno zaraslo z rujem, robido ter poganjki gabra in hrasta. Na italijanskem delu pohoda so poti primerno vzdrževane, zato pohodnikom omogočajo sproščeno gibanje.

Na slovenski strani je slika žal precej drugačna. Pohodnik je vse prej kot sproščen, saj se le stežka prebija po zaraščenih poteh, ponekod pa je prehod popolnoma nemogoč. Opuščanje živinoreje in ogrevanja z lesom problem le še poveča.

Namen teh vrstic ni iskati krivca, je pa namen opozoriti, da je organizacija pohodov kot turističnih prireditev in dejavnost pohodniškega turizma zelo ogrožena. Namreč le dostopne in označene poti pritegnejo turiste, aktualno stanje pa le avanturiste. Ob tem je zelo prikrajšano lokalno prebivalstvo, ki sicer poti uporablja skozi celo leto, zelo pa se širi prostor za divje živali, ki se približujejo vasem. Večerni koncerti šakalov so vse prej kot prijetna uspavanka! Zato vljudno prosimo in pozivamo pristojne, da s sodelovanjem ustreznih služb Ministrstev za kmetijstvo in okolje še pravočasno ukrepajo.

Vtisi s 16. Br’stovske Špargljade

Turistično društvo Brest na prvo aprilsko nedeljo že tradicionalno organizira kulinarično-rekreativno prireditev, priljubljeno Špargljado, ki se je udeleži staro in mlado od blizu in daleč, namenjena pa je ljubiteljem narave, pohodnikom, kolesarjem in oboževalcem jedi iz divjih špargljev.

Kot vemo domačini, je letošnja sezona divjih špargljev res vrhunska. Na to je vplival tudi lanski požar na našem delu Krasu, saj šparglji zelo radi zrastejo na požariščih, lani zelo nenavadno že avgusta.

Razstava in pokušina jedi iz divjih špargljev

Brestovske gospodinje za Špargljado pripravijo prek 30 različnih slanih in sladkih jedi – od mortadele in žolce s šparglji do različnih pit, rižot, solat in peciva, seveda, pa ni manjkala niti tradicionalna kraška frtalja iz divjih špargljev, jajc in pancete. Na prodajnih stojnicah so obiskovalci poleg divjih špargljev izbirali še med drugimi lokalnimi pridelki, za zabavo pa so se lahko pomerili tudi v ugibanju o tem, koliko tehta razstavljeni pršut.

Kolesarji na Koloosmico

Kolesarje smo popeljali na približno 25 kilometrov dolgo progo po kraških kolovozih in stezah na tej in oni strani državne meje, od koder so videli  Tržaški zaliv in Julijske Alpe. Postanek in malico zanje smo organizirali na osmici v Cerovljah, nato pa smo se vrnili nazaj na samo prireditev v Brestovico.

Pohodniki do Kremenjaka in nazaj  

 Tudi za pohodnike smo organizirali vodeni krožni pohod, prehodili smo  slabih 10 kilometrov in premagali 150 metrov višinske razlike. Na Špiku smo jim pripravili manjše okrepčilo, nadaljevali do znane razgledne točke na Kremenjaku ter se po dveh urah in pol vrnili nazaj v nekdanjo brestovsko šolo na razstavo in degustacijo jedi.

»Z obiskom smo zelo zadovoljni. Obiskovalci, še zlasti iz urbanih središč, zelo cenijo domačnost, pristno gostoljubnost, lokalne jedi in pijačo, združeno z rekreacijo v naravi. Prireditev je privabila blizu 600 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije, od tega 200 pohodnikov in 70 kolesarjev. Tudi kulinarični del, kjer so se izvrstno izkazale naše gospodinje, je bil zelo uspešen. Popoldne so bili njihovi pekači, pladnji in posode že prazni. Bravo, Brestovci! Iskrena zahvala vsem za tako uspešno Špargljado!«

Nasvidenje v Brestovici spet jeseni, konec oktobra, na Pohodu po sledeh Soške fronte.

Besedilo: Marjana Lavrič

Tradicionalni, 25. Pohod po sledeh soške fronte in fotografska razstava o požaru

Nedelja, 30. oktobra 2022, Brestovica pri Komnu

Ni moglo biti drugače, kot da je letošnji, tradicionalni, že 25.  Pohod po sledeh soške fronte potekal v znamenju ognjene stihije, največjega požara v zgodovini Slovenije doslej. Kot spomin in opomin: da tako kot vojne tudi narava trka na človekovo vest – da sta razumevanje in sodelovanje med ljudmi ključna za razvoj skupnosti in za odgovorno sobivanje z naravo. Narava brez nas preživi, mi brez nje ne!

Tudi zato smo letos organizatorji prireditve, Turistično društvo Brest, na pobudo župana mag. Erika Modica in s podporo Občine Komen pripravili v nekdanji šoli fotografsko razstavo o požaru, ki je poleg drugih občin najbolj prizadel prav okolico Brestovice, in jo skupaj s pohodom poimenovali Kras – za vse nas! Prireditev je imela tudi humanitarni značaj.

Kako se je ogenj širil v tem delu Krasa, so opisali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Komen:

ReCO Postojna nas je na zaprosilo Italijanskih gasilcev obvestil o požaru pri vasi Brestovica, kjer naj bi požar rešel mejo z Italijo. Na lokaciji smo ugotovili, da je požar še na italijanski strani ter se nevarno približuje proti Sloveniji. Ko smo prestopili državno mejo, smo se z italijanskimi kolegi ter gozdarsko službo dogovorili, da požar zaustavljamo na regionalni cesti Trst – Gorica. Požar smo tam tudi uspešno zaustavili. Sledil je premik v vas Jamlje na italijanski strani, kjer smo vas varovali pred požarom. Nato smo se preselili na državno mejo, kjer smo se dogovorili o nadaljnjem poteku gašenja. V tem času je požar na vrhu hriba že prestopil na slovensko stran. Varovali smo vas Jamlje, nudili pomoč italijanskim gasilcem z dobavo vode ter opazovali širjenje požara. Požara aktivno nismo gasili zaradi eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Našteli smo 42 detonacij. Zjutraj ob 7.00 uri smo dobili zamenjavo gasilcev iz notranjosti države ter Kraške gasilske zveze, ki so nato požar gasili. Preko dneva je požar zaradi magistrala, močnega vetra z morja, preskočil cesto Brestovica – mejni prehod Klariči in se hitro širil proti Selam na Krasu in Brestovici pri Komnu. Aktivno smo branili vasi pred ognjem. Vse dni od 19. do 20. julija 2022 smo sodelovali z večjim številom operativnih gasilcev (64) pri gašenju velikega požara pri naselju Brestovica pri Komnu.

Pohodniki so v nedeljo, 30. oktobra, iz Brestovice prek državne meje krenili do Cerovelj, kjer so jih gostoljubno sprejeli domačini, naši zamejski prijatelji iz ŠKD Cerovlje-Mavhinje, nato pa se obrnili proti Klaričem, se pod Selami na Krasu ustavili in osvežili s pijačo ter se vrnili v Brestovico, kjer so se okrepčali z joto in klobaso.

O pripravi same trase pohoda nam je več povedala Irena Švigelj, ki vsako leto skrbi za to, da je pot za pohodnike dobro označena in prehodna:

»Približno dva tedna pred dogodkom imam prvi ogled trase. Pogledam, kako so poti očiščene, in določim, kje predvidoma bo potekala trasa. Zaradi kar nekaj stalnih pohodnikov nikoli ni trasa enaka. Pohodnikom skušamo vsakič znova predstaviti čim več različnih sledi iz vojne, ki kažejo na raznolikost objektov na fronti. Dogovorimo se, kje bodo postanki. Le nekaj dni pred pohodom prehodim traso v celoti, izmerim razdajo in potreben čas poti, ki ga potem komuniciramo javnosti. Dan pred dogodkom pa traso še označim. Po pohodu – še isti dan – traso še očistim. Navdušena sem nad tem, kako jo pohodniki pustijo za seboj pustijo čisto.«

Kot je dobro znano, Brestovica leži na nekdanji frontni črti, o čemer pričajo številne kaverne in strelski jarki ob poti pohoda.

Naj omenimo, da se je mednarodno izpeljane Poti miru, ki delno poteka tudi po trasi pohoda, v svojem pozdravnem govoru dotaknil tudi župan mag. Erik Modic, s tem pa tudi obnovitvenih del nekaterih ostankov iz prve vojne, kot je Grofova jama, iz projekta Interreg SLO-ITA. Povedal je, da so dela tik pred začetkom, predvidena pa je tudi ureditev okolice jame.

Na zadnji postaji pred sestopom v Brestovico so pohodnike pričakali prostovoljni gasilci PGD Komen. »Bil je prav tako sončen dan kot današnji,« se je spominjal gasilec Matjaž Adamič, »to je bilo 20. julija, popoldne, okrog 14. ure …, ko je ogenj vzplamtel, ker se je veter obrnil iz burje v maestral. Bila je apokalipsa, sonce se je zakrilo, povsod dim in visoki zublji ognja okrog vasi …« Kot sta opozorila gasilec Jaša Krošelj in predsednik Turističnega društva Stane Švigelj, pa velja odgovorno ukrepati tudi preventivno – skrbeti za to, da so požarne poti očiščene oziroma dostopne, da lastniki parcel redčijo zarasle površine, da se nikdar več ne bo mogla ponoviti izkušnja, kot jo Brestovci in drugi Kraševci pomnijo še iz let 2003, 2006, 20013 in letos.

Prireditve – pohoda in razstave se je udeležilo prek 300 pohodnikov, o dogodku so poročali nacionalna in zamejska RAI TV, radijske postaje, pa tudi drugi mediji. Predsednik društva Stane Švigelj: »Veseli nas, da ljudje že 25 let tako radi prihajajo na ta pohod in da ostaja odmeven tudi v medijih. Letošnji pohod pa je zaznamovala še fotografska razstava, žal na temo nedavnega požara, ki smo jo pripravili vaščani sami, da bi z obiskovalci delili izkušnje in občutke tistega obdobja. Želimo si, da bi razstava popotovala po Krasu in drugod. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je bilo ob požaru v občini Komen uničenih več kot 300 hektarjev gozda. Veselimo se tudi podpore vseh pristojnih institucij pri strokovni obnovi uničenih površin. Posebej se v imenu društva Brest zahvaljujem gasilcem PGD Komen, županu mag. Eriku Modicu in našim Brestovcem.«

Prireditev Kras – za vse nas!, pohod in razstava, je torej na tej in oni strani meje, od blizu in daleč v nagovorljivem pozivu Kras – za vse nas! povezala ljubitelje narave in kulturne dediščine v sočutju in solidarnosti, ki v dejanju srca ne pozna meja, kot tudi ne naša iskrena zahvala vsem, ki ste (bili) in se vračate v ta del Slovenije.

Na snidenje na ŠparglIjadi 2023 – 2. aprila.

Kras, tudi občino Komen in našo vas, je letos poleti obiskal novinar Washington Posta ter o požaru in podnebnih spremembah v Evropi zapisal tale ČLANEK

Kakor se je bližala pomlad, tako se je zmanjševalo število okuženih s korona virusom in počasi opuščalo protikovidne ukrepe. Oboje je bil imeniten obet, da bomo našo Šparglijado lahko znova organizirali. Na prvem sestanku Turističnega društva Brest v začetku marca, smo potrdili sklep,  da je 3. april datum prireditve. Priprave so lahko stekle, le narava  zaradi dolgotrajne suše še ni bila pripravljena, da nas razveseli  s prvimi poganjki špargljev. Pa se je le vdala in le nekaj dni prej smo pričakali obilne padavine, ki so spodbudile rast.

Nedelja nam je namenila hladno in vetrovno, pa vendar sončno jutro.  Kolesarji in pohodniki  so se začeli zbirati in vpisovati za Koloosmico in Špargljev pohod.  Ob 9,00 se je dobra petdeseterica kolesarjev odpravila na krožno progo proti zamejskim, Mavhinjam, Medji vasi in Cerovljam, kjer so se pri naših dolgoletnih prijateljih  okrepčali na osmici Antonič.

Pohodniki so ob 9,30 začeli svoj 10 km dolg pohod z vzponom proti Selam na Krasu, nadaljevali do Špika, kjer so se odpočili in se okrepčali.  Nedaven dež in burja sta temeljito očistila ozračje, kar je omogočalo izjemen razgled. Pot so nadaljevali  do Kremenjaka, mimo karavle, ki bo v kratkem postala kmečki turizem in se spustili  proti Brestovici, kjer se je že pekla frtalja. V stari šoli so bile v pokušino in na ogled medtem že pripravljene številne kulinarične mojstrovine naših deklet.

Obisk je bil po dveh letih prisilnega mirovanja nekoliko slabši, kar pa gre pripisati mrazu, vetru in snegu, ki je dan prej lahno pobelil kraje severno od Postojne. Med obiskovalci, ki so prišli z vseh koncev Slovenije, je bilo tudi tokrat precej Italijanov  s tržaškega in goriškega, kar je rezultat sodelovanja z našimi zamejskimi prijatelji in kot kaže čedalje boljše promocije.  

Seveda je končna ocena uspeha prireditve, dragi obiskovalci vaša. Mi smo z naše strani naredili vse, da ste bili zadovoljni. Znova se vidimo na Pohodu po sledeh soške fronte, ki bo v organizaciji Turističnega društva Brest, 30. oktobra 2022 –  takrat, ko se znova menja ura. Dobrodošli!

Čudno koronsko vzdušje, negotovost in že predolga društvena neaktivnost, so bili zelo slabi napovedovalci obetov za izvedbo letošnjega pohoda. Še živo se spomnimo tistega v letu 2019, veliko obiskovalcev, prijetno vzdušje in lepo vreme, skratka vse tako, kakor mora biti.

Odločitev je padla v prvih dneh oktobra, da gremo v izvedbo, in tako smo zavrteli kolesje priprav. Čiščenje lani neočiščenih poti, dogovor z zamejskimi društvi, priložnostne majice in priprava vabila na spletni strani so bila bolj ali manj rutinska opravila. V zraku je ostajala tista negotovost, sploh ker so se epidemiološke razmere zaostrovale. Za povrhu vsega so bili slabi še vremenski obeti.

In je prišla praznična nedelja 31.10.2021. Dan reformacije in za nas dan pohoda.  Zbralo se je 150 pohodnikov od blizu in daleč. Letos so bili številčni zlasti zamejci. Pohod je imel tokrat strokovno spremstvo pod vodstvom Mitje Jurna, ki je pohodnikom predstavil zgodovinske okoliščine in dejstva, ki se nanašajo na ta del soške fronte. Znova so se izkazali člani društva Cerovlje Mavhinje, ki so naše pohodnike sprejeli in okrepčali pod Grmado.

Na Kohišču je bila druga postojanka.  Zelo prijetna novost je bila v obliki nekaj sto metrov obnovljenega suhozida, ki so ga s pomočjo sredstev EU obnovili na Posestvu Kohišče.  Tu so si pohodniki nabrali novih moči in se podali proti Medji vasi in zadnji postaji na poti. Ta del poti zaznamuje izjemen pogled na Tržaški zaliv, rdeče obarvan ruj, vonj borovcev in morja pa podobo radovednemu pohodniku globoko vtisnejo v spomin.

Na cilju 15km dolge poti je vidno utrujene pohodnike pričakala pogostitev –  tradicionalna jota s klobaso in br’stovski teran.  Skupaj s pohodniki smo še nekaj časa podoživljali utrinke s poti in si ob koncu obljubili, da se prihodnje leto zanesljivo znova srečamo. Seveda najprej na šparglijadi, ki bo predvidoma prvo nedeljo v aprilu 2022.

Plakat pohod 2021

Zares lepo vreme je privabilo nekaj več kot 200 pohodnikov iz Slovenije in zamejstva. Proga je bila na slovenski strani potrebna strojnega in ročnega čiščenja v tednih pred pohodom. Za prireditev smo pripravili novo promocijsko gradivo, nove transparente in priložnostne majice.

Proga je bila speljana nekoliko drugače kot minula leta, vendar je zato postala toliko bolj zanimiva, saj je vodila skozi lepo urejene strelske jarke na italijanski strani.  V bližini Grmade so namreč strateške točke na kotah 280, 287 in 297. Najzanimivejša med njimi je kota 280 (Nad Kokem/Monte Cocco), na vrhu katere se nahaja skoraj pravi mali park zgodovine iz prve svetovne vojne. Z izkopavanjem je prišel na dan sistem bunkerjev, delno povezanih med seboj v sistem zapletene mreže rovov. Utrdbo je med prvo svetovno vojno bombardirala italijanska mornarica, ki je bila zasidrana na drugi strani zaliva Panzano, ob Punti Sdobbi, ob izlivu reke Soče. V bližini  sta še manjši, vendar zato nič manj zanimivi jami Karl in Zita, poznani tudi kot Grotta della Gavetta in Grotta del Pilone , ki ju je uporabljala avstro-ogrska vojska. Prihodnje leto računamo na dogovor z zamejsko sekcijo jamarjev, da bi nam omogočili voden ogled.

[Show slideshow]

Na poti smo imeli tri vmesne postaje z okrepčili. Za prvo so kot že vrsto let skrbeli naši zamejski prijatelji iz Cerovelj, druga je bila na Kohišču in tretja v Medji vasi.  Tu so pohodniki  lahko izbrali med daljšo 17km dolgo in krajšo 13km dolgo potjo. Oboji pa so se utrujeni a zelo zadovoljni vrnili na izhodišče. Jota s klobaso in kozarec br’stovskega terana sta povrnila moči. Še kratek klepet s prijatelji in treba se je bilo vrniti domov. Premik ure je večerni mrak priklical uro prej. Še stisk rok in dobrodošli spomladi na Špargljadi, predvidoma 5.aprila 2020.

In še kratek video o pohodu.

Marec oz. sušec je letos zares upravičil svoje ime in je žlahtne poganjke špargljev dolgo zadrževal pod zemljo. Niti dokaj visoke temperature ozračja niso pomagale. Pa vendar smo jih dočakali in to le slab teden pred našo Špargljado. Prvi so seveda najbolj pričakovani in najslajši, a nabrati jih je najtežje.

Naše gospodinje so se znova izkazale in presegle same sebe. Pripravile so čez trideset različnih specialitet, ki so jih postregle obiskovalcem. Letos se jih je zbralo nekoliko manj, ker so se ustrašili slabe vremenske napovedi. No vreme nas ni izneverilo, najzvestejšim pohodnikom, kolesarjem in sladokuscem, pa se je pridružilo kar nekaj novih. Od najbolj daleč so tokrat prišli iz Maribora in Slovenj Gradca, obiskalo pa nas je kar nekaj gostov iz bližnje Italije.

Obiskala nas je mlada družinica – slovensko, malteški par. Oba pišeta zanimiv blog o kulinaričnih dobrotah Slovenije. Izkušnjo o Šparglijadi si lahko preberete tukaj

Pohod je bil dolg dobrih 10 km, trasa pa je potekala do Kremenjaka, kjer je bilo okrepčilo. Štirje vodniki so svojo nalogo izjemno opravili in svojo veliko skupino varno pripeljali nazaj v Brestovico. Razgled na Kremenjaku je bil tudi tokrat izjemen od morja do alp.

Koloosmica se je držala ustaljene trase, dolge 27 m s postankom v Cerovljah na osmici Antonič.

Prireditev Tri v eni, tako lepo združuje različne interese obiskovalcev, ker omogoča za vsakogar nekaj. Žal se tudi tokrat nismo pravočasno uskladili s prireditelji pohoda v soseščini, smo se pa dogovorili, da bomo v prihodnje skupaj načrtovali svoji prireditvi.

Tudi tokrat ni šlo brez Gasilcev PGD Komen, in TIC-a Štanjel. Oboji so postali naši nepogrešljivi sodelavci, Vsem gre velika zahvala!  Veseli smo bili obiska župana Erika s soprogo ter Polone iz Zavoda Komenski kras.

Hvala vsem, ki ste nas obiskali, ostale pa vabimo prihodnje leto, da poskusite nove recepte!

Šparglijado v slikah si lahko ogledate v fotogaleriji Petre Mezinec

0

Prireditve 2019